Žumrova delavnica

Pisalo se je leto 1946. Šestnajst zadružnikov je podpisalo ustanovno listino nastanka Kovinarske zadruge NIKO v upanju, da bodo ohranili več stoletno tradicijo fužinarjev in žebljarjev ter obnovili in utrdili industrijsko dejavnost. Zadruga je nadaljevala že začeto proizvodnjo pisarniških potrebščin (prva strojna oprema je bila zelo skromna: avtomati za izdelavo papirniških sponk, risalnih žebljičkov, avtomati za izdelavo paličnih sponk, dve stiskalnici in nekaj ročnega orodja), ter splošno ključavničarsko smer.

Proizvodi v letu 1946 so bili: risalni žebljički, papirne sponke, palične sponke, brzovezi za mape, mehanizmi za registratorje, štedilniki in dimna vratca. V prvih dneh delovanja so izdelali le po šest mehanizmov dnevno, po polletnem delovanju pa so izdelali že 300 kosov dnevno. 

Niko Racovnik

V letu 1947 so proizvodni plan dopolnili z izdelavo luknjačev za akte, pričeli so izdelovati natična šestila, šivalnike aktov ter druge drobne pisarniške izdelke.
Prva prelomnica v delovanju zadruge je bila v letu 1949/1950, ko so zadružniki začeli osvajati proizvodnjo laboratorijskih aparatov in priprav ter preciznih šestil. Osvajanje tega programa se je v letu 1953 razširilo na instrumente, delujoče na principu rotacije. Tako se je začrtala popolnoma nova usmeritev v proizvodnjo malih elektromotorjev, ki je postala vodilna usmeritev podjetja.

Leta 1954 je zadruga  zaposlovala že 246 delavcev, postala je pomembna tudi v slovenskem prostoru, zato so dobili dovoljenje za reorganizacijo iz obrtniškega v gospodarsko podjetje. Preimenovali so se v NIKO – tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov – Železniki.

V letu 1958 so se na sedanji lokaciji Domela zgradili novi proizvodni prostori, v katere so preselili proizvodnjo elektromehanskega programa, program pisarniških izdelkov pa še naprej ostane v starih prostorih.
Industrializacija proizvodnje je bila usmerjena samo v elektromehanske izdelke, zato se je začel ožiti proizvodnji program. Izloči se maloserijska laboratorijska oprema in risalno orodje.

Tako se v letu 1959 ustanovi novo podjetje TEHTNICA Železniki, ki prevzame laboratorijsko opremo in odda v KLADIVAR Žiri program za risalno opremo.

Leto 1962 je leto izgube samostojnosti in pripojitve k sistemu Iskra, ki je vodilna slovenska tovarna na področju elektromehanike in elektronike. Iskrina organizacija je nadaljevala z oženjem proizvodnega programa in v Železnikih so dobili usmeritev v množično izdelavo malih elektromotorjev.

V letu 1963 je bil iz proizvodnje izločen še program kovinske galanterije – pisarniške potrebščine in NIKO se ponovno osamosvoji. Novemu NIKU pripadajo stari delovni prostori na Racovniku , proizvodni program pa je obsegal izdelavo mehanizmov za registratorje in mape, risalnih žebljičkov, papirnih in paličnih sponk.
Iz istega korena tako delujejo tri podjetja: NIKO, ISKRA in TEHTNICA, ki delo nadaljujejo v okviru svojih usmeritev, sodelovali pa smo pri ustanavljanju in organizaciji podjetij kot so Kemična tovarna Podnart, Kovinoplastika Lož, Kladivar Žiri, Kolektor Idrija, Iskra Idrija.

NIKO je sprejel odločitev, da bo mehanizem osrednji, vodilni produkt, katerega se bo posodobilo in izdelovalo z moderno tehnologijo. Mehanizem tako dobi novo obliko in iz pocinkane zaščite se preide na komercialno lepšo nikljano površinsko zaščito.